Joga. Enostavno in nič več ali manj kot to.
Ob torkih ob 18.15-19.30 vadbo vodi Melani Topalović, ob nedeljah pa vadba poteka med 9.00-10.00 pod vodstvom Nataše Rhind-Tutt ali Lane Plavčak.
Vadba se oblikuje glede na obiskovalce v studiu a se držimo lahke- srednje stopnje zahtevnosti in počasnejšega tempa.
Vadba joge prinaša številne celostne koristi – tako za telo kot um. Spodaj je pregled najpogostejših splošnih koristi joge, podprt z izkušnjami iz prakse in strokovnimi dognanji.
Splošne koristi joge
1. Duševno zdravje in čustvena stabilnost
- Zmanjšuje stres – umirjeno dihanje (pranajama) in meditacija znižujeta raven kortizola.
- Povečuje osredotočenost – joga trenira prisotnost v trenutku.
- Zmanjšuje tesnobo in depresijo – raziskave kažejo, da redna vadba izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome depresije.
- Povečuje notranji mir – vaje sprostitve in kontemplacije pomagajo ustvariti občutek varnosti in stabilnosti.
2. Telesna moč in gibljivost
- Izboljšuje gibljivost mišic in sklepov – postopno raztezanje poveča elastičnost in preprečuje poškodbe.
- Krepi mišice – mnoge poze (npr. plank, bojevnik) zahtevajo mišično moč.
- Izboljša držo – okrepi hrbtne mišice, zmanjša bolečine v križu in vratu.
- Zmanjšuje bolečine – zlasti pri kroničnih bolečinah v križu, vratu in sklepih.
3. Kardiovaskularno zdravje
- Znižuje krvni tlak in srčni utrip – redna vadba pomirja živčni sistem.I
- Izboljšuje cirkulacijo in dihanje – tehnike dihanja (npr. kapalabhati, nadi shodana) povečajo kapaciteto pljuč.
-Zmanjšuje vnetja v telesu – kar ugodno vpliva na celoten imunski sistem.
4. Boljši spanec
Joga (zlasti večerne vadbe, kot so yin joga ali joga nidra) dokazano skrbijo za lažji spanec,zmanjšujejo nespečnost,podpirajo regeneracijo ponoči
5. Hormonsko in živčno ravnovesje
- Uravnava hormone – pozitivno vpliva na ščitnico, nadledvične žleze in reproduktivni sistem.
- Pomirja živčni sistem – aktivira parasimpatični živčni sistem (“počivaj in prebavi”) → manj napetosti in tesnobe.
6. Zavestno prehranjevanje in stik s telesom
Ljudje, ki redno vadijo jogo: lažje prepoznajo lakoto in sitost,manj posegajo po nezdravi hrani,hitreje prepoznajo vplive stresa na telo in prehrano.
7. Razvoj notranjih vrednot in duhovne prakse
Za tiste, ki želijo več kot le telesno vadbo, joga ponuja tudi
- etične smernice (ahimsa, satya ipd.),
- meditativne prakse,
- globoko samoraziskovanje in občutek smisla.
Zaključek
Joga ni samo telesna vadba – je celovit pristop k zdravju, ravnovesju in življenju. Ne glede na starost, telesno pripravljenost ali duševno stanje, se joga lahko prilagodi posamezniku in mu koristi tako na telesni kot duševni ravni.
